Nasveti za gojenje sadja

Erozija v kmetijstvu

Erozija tal sodi med globalne probleme in je posebej pomembna v Sredozemski Evropi, katere del je tudi Primorska. Običajno temu problemu ne posvečamo posebne pozornosti, kar je povezano z nepoznavanjem intenzivnosti in učinkov erozije. Zavemo se ga le ob večjih naravnih nesrečah – poplavah, močni burji in silovitih padavinah. In prav dolgotrajna februarska burja in odnašanje rodovitnih tal v Vipavski dolini je spodbudilo strokovnjake Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in Geografskega inštituta  Antona Melika, da so 22. maja v Ajdovščini pripravili strokovni posvet o eroziji, ki se ga je udeležilo več kot petdeset agronomov, gozdarjev, biologov in geografov.

V prvem delu posveta sta geografa dr. Blaž Komac in dr. Matija Zorn predstavila vrste erozije in njeno intenzivnost. Opozorila sta, da je erozija povprečno 10 – 40 krat intenzivnejša od hitrosti nastajanje rodovitnih tal. Tla z gostoto 1,3 t/m3 se v sto letih stanjšajo tudi za 2–30 cm. Opozorila sta, da temeljni zakon o naravnih nesrečah in temeljni zakon o hidro-geomorfnih procesih erozije prsti NE poznata in zato kmetje v primeru škode zaradi erozije ne morejo uveljaviti odškodnine. Erozijo prsti so med letoma 2005 in 2008 geografi merili v slovenski Istri. Površinsko spiranje v obdelanem nasadu  je bilo okrog 100 ton na hektar letno, celotna letna erozija prsti pa približno petkrat toliko. Opozorila sta tudi na pomen oskrbe tal, saj je bila erozija na travniku na približno enakem nagibu približno 40-krat manjša.

Meritev o letošnji vetrni eroziji v Vipavski dolini nimamo, poznamo pa njene posledice in vemo, da je bilo prizadetih okrog 1200 ha kmetijskih površin s katerih je odneslo od 3 do 10 cm rodovitne zemlje, kar v povprečju pomeni okrog 500 t/ha oz. v celoti 600.000 t.

Rajko Črv iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je udeležence posveta seznanil z izvedenimi melioracijami in komasacijami v Vipavski dolini in poudaril, kje so bili zasajeni vetrozaščitni pasovi, zakaj so ponekod hitro po sajenju izginili in koliko jih je še ostalo. V nadaljevanju je Mitja Turk iz Zavoda za gozdove Slovenije predstavil pomen vetrozaščitnih pasov in primernih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst listavcev za zasaditev. Pripravil je oceno skupnih stroškov osnovanja vetrozaščitnih pasov v zgornji Vipavski dolini na 56 km, ki bi znašali okrog 600.000  EUR, kar je skoraj toliko kot je bila letos ocenjena škoda zaradi vetrne erozije.

Za preprečevanje škode pa je pomemben tudi ustrezen kolobar in Anka Poženel iz KGZ Nova Gorica je svetovala:

•         Pokritost tal preko zime s prezimnimi glavnimi posevki ali dosevki (prezimni ali neprezimni)

•         Pravočasna jesenska setev, da se posevki dobro ukoreninijo

•         Če po spravilu glavnega posevka nič ne posejemo, na burji izpostavljenih legah počakamo z oranjem vsaj do 20. februarja.

 

Klavdij Bajc iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica je udeležencem prikazal dodaten pomen mejic – vetrozaščitnih pasov, saj predstavljajo pomemben življenjski prostor živalim, ki so vezane na kmetijsko krajino npr. kanji, rjavemu srakoperju, čebelam, plazilcem, metuljem; so pomemben selitveni in prehranjevalni koridor npr. za dvoživke (laško žabo), netopirje, ptice, plazilce in so ekosistem v malem – pomemben za naravno ravnotežje.

O vetrni eroziji v Čepić polju v Istri, na Hrvaškem - o vzrokih, posledicah in preprečevanju je spregovoril gost posveta prof. dr. Ivica Kisić iz Fakultete za agronomijo v Zagrebu in tako kot ostali predavatelji kot najpomembnejši način za preprečevanje vetrne erozije priporočal zasaditev vetrozaščitnih pasov.

Udeleženci so v razpravi podprli predlog o ureditvi vetrozaščitnih pasov, do katerih so bili zadržani le nekateri kmetje, ki menijo, da bodo imeli z njihovo oskrbo dodatno delo in ko se bodo razrasli tudi izpad pridelka na njivskih površinah. Udeleženci so se dogovorili, da bodo oblikovali skupino, ki bo pripravila predlog ukrepov za preprečevanje erozije v okviru kmetijskih okoljskih ukrepov. Sredstva za te namene bo mogoče pridobiti tudi iz ukrepov kmetijsko okoljskih plačil v okviru skupne kmetijske politike EU v obdobju 2014 -2020 je udeležencem zagotovil predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje dr. Boštjan Kos in spodbudil udeležence, da pohitijo s predlogi.  

Skrb za rodovitno prst in ohranjanje kmetijskih površin je eden od najpomembnejših vidikov kmetijstva in upamo, da bo tudi posvet o eroziji v kmetijstvu prispeval k takšnemu zavedanju.

 

Andreja Škvarč

KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica