Sadje na drugačen način

»Tenstane« češnje:

Nekdaj so vipavske gospodinje h krompirju pripravljale sladke sadne priloge. Najpogosteje so bile na mizi »tenstane« češnje, na enak način pa so pražili tudi breskve,  jabolka in druge vrste sadežev

Očiščene in razkoščičene češnje so pražile na maslu, nato se je jed še nekoliko pokuhala v lastnem soku, zgostile so jo z drobtinami in posladkale. Okusna jed je hkrati še poživila krožnik – saj veste, jemo tudi z očmi …

Višnjev liker:

Potrebujete višnje, domače žganje, sladkor in rum. V posodo izmenično nalagate plast sadežev (s koščicami vred!) in plast sladkorja, nato vse skupaj prelijete z mešanico ruma in žganja (1dcl ruma na 1 l žganja), najbolje dobrega domačega tropinovca. Zmes sedaj potrebuje le še 40 dni sonca. Na podoben način lahko pripravite tudi likerje iz drugega sadja, še posebno se obnesejo slive, za katere je dovolj dobrih 10 dni sonca.

Bovla:

Priljubljena poletna osvežitev, še posebej, če vam ostaja sočnih zrelih breskev. Sadeže razrežemo na krhlje in zalijemo z vinom – belim ali rdečim. Po okusu dodamo malo cimeta, limonin sok in sladkor. Bovla bo okusnejša, če bo nekaj časa stala v hladilniku.

Figovo kofje

Na kmetih je bilo nekdaj malo denarja, ponavadi ga je zmanjkalo prav za priboljške, kot je prava kava. Zato so se gospodinje znašle tudi na drugačne načine. Na Planini so kavo kuhale iz fig. Posušene fige so do trdega osušile na štedilniku, nato so jih »potolkle« in zmlele. Iz tega pripravka so skuhale kavo. »Figovo kofje« je po okusu podobno pravi kavi, pili so ga z mlekom, še boljše je bilo z domačo smetano, poleg pa se odlično podajo »metrski« piškoti.