Češnje

Le kdo se lahko upre češnjam, tem slastnim znanilkam poletja? Češnje so prvi sadež v letu, najzgodnejše zorijo prav na Vipavskem, kjer jih zobamo že v začetku maja. Vsebujejo veliko zdravilnih snovi, med njimi še posebno veliko antioksidantov, ki nas očistijo strupov, pomlajujejo ter nasploh delujejo preventivno in dobrodejno vplivajo na telo.

soncno plakati 4Seznam pridelovalcev češenj

Češnje so najboljše prvi dan po nabiranju, pojesti pa jih je treba v dveh dneh.

V vipavskih nasadih zorijo češnje različnih vrst: zgodnje in pozne, bele, rdeče in črne, sočne in hrustljave, debele in še bolj debele … prav za vsak okus se najde pravo.

Češnje so izrazito sezonsko sadje, zato se jih naužijte v času njihovega zorenja!

Pridelava češenj na Zgornjem Vipavskem

Pridelava češenj na Zgornjem Vipavskem je bila poznana že v srednjem veku saj so omenjene že v legendi o Erazmu Predjamskem. Večja tržna pridelava češenj se je pričela z izgradnjo železniške povezave med Dunajem, Trstom in Gorico v letih 1856 in 1866. Te povezave so omogočile prodajo češenj v velika mesta – Celovec, Gradec, Dunaj, München in celo Sankt-Peterburg.

Na semanjem dnevu v Vipavskem Križu, junij 2012Anton Bolle je 1899 je v svoji knjižici Goriške črešnje zapisal, da so za goriško črešnjo, imenovano Vipavka ali Cepljenka, ki so jo v zadnjih 30. letih 19. stoletja odbrali in razširili po Vipavski dolini in Brdih, v dobrih letih iztržili tudi do pol milijona goldinarjev. Zanimivo je tudi, da je bilo razmerje cen med najzgodnejšo, najslabšo in najboljšo kvaliteto kar 1:8. Pridelava in odkup češenj se je povečeval pred prvo svetovno vojno in med vojnama  - celo do 7.200 ton na celotnem Goriškem. Tudi po drugi svetovni vojni je bila pridelava češenj zelo razširjena in se je z Goriške pridelek češenj izvažal v količini od 400 do 1.000 ton letno. Po letu 1970 se je pridelava začela opuščati, saj sta izvoz in prodaja češenj začela upadati. Velika stara drevesa so bila težje dostopna za obiranje. Rasla so na brežinah ob in v vinogradih, vendar jih je bilo pri strojni obnovi vinogradov potrebno posekati. Prav tako je zaradi uvajanja pršilnikov za škropljenje vinogradov, pridelava češenj tam  ni bila več mogoča.


Sončno, Silva Sajenje intenzivnih nasadov češenj se je pričelo po letu 1990 z uvajanjem novejših gojitvenih oblik in ukrepov za oblikovanje dreves. Danes je po podatkih registra sadovnjakov na Zgornjem Vipavskem 25 hektarjev intenzivnih nasadov. V resnici je teh nasadov nekaj hektarjev več, ker nekateri manjši nasadi niso vpisani v register. Med sortami je najbolj zastopana zgodnja sorta Burlat, ki ji sledita srednje zoreči sorti Van in Giorgia. Zastopanih je kar 36 sort, ki zorijo od sredine maja do konca junija.

Zanimivo:

Češnjeva vejaKljub sodobnemu tehnološkemu napredku je za nabiranje češenj še vedno potrebna pridna roka – sadež je potrebno odtrgati s pecljem vred ter pri tem paziti, da ne poškodujemo veje. Če češnji odtrgamo pecelj, ranimo nežno kožico in slastni sok prične iztekati, poškodovan sadež pa načne gniloba.