Marelice

Se je sonce zgledovalo po njih, ali so se marelice naredile po soncu? Presenetljivo nizkokalorična marelica vsled svoji sladkosti ponuja zvrhano mero dobrega, izpostaviti velja veliko vsebnost vitamina A in karotena.  Pri nas najbolje uspevajo na Primorskem, največ pa jih pridelamo Vipavci.

Povezava na seznam pridelovalcev marelic

Marelica na Vipavskem

Marelice se v latinščini imenujejo  Prunus Armenica, - njihova domovina pa je na  severovzhodu Kitajske ob Korejsko - Ruski meji. Ker dobro uspevajo v celinski  klimi, so najbolj razširjene v osrednji Aziji, od koder so jo širili Rimljani in jih poimenovali po Armeniji. 

Turki so v največji svetovni pridelovalci marelic, na trg Evrope celo leto prodajajo večinoma posušene plodove. Sosednja Italija pa pridela največ marelic v  Evropi.

Rimska cesta je marelico pripeljala tudi v naše kraje. Tu so marelice našle svoj prostor na višjih legah doline. Vas Budanje je poznana kot največja pridelovalka marelic na Vipavskem, budanjski trgovci s sadjem - "škatlarji" - pa so s prodajo širili ime Budanjske marelice.  V Budanjah in okolici je še dosti preko 100 let starih dreves, ki  so živ spomenik prisotnosti marelic v naših krajih.

Avstroogrska je z izgradnjo južne železnice omogočila pravi razcvet  v pridelavi marelic, saj so jo kmetje iz južnih provinc, skupaj s češnjo, prodajali v  bogata avstrijska mesta. Prva svetovna vojna je prekinila trgovanje in zaustavila hiter razvoj naših krajev, ki je slonel tudi na pridelavi koščičarjev. Marelice so bile  namenjene samooskrbi in zaradi slabih transportnih možnosti dostopne le bližnjim trgom.

Drugi razvoj je pridelava marelic na Vipavskem doživela v obdobju  razvoja Fructala. Marelice so od kmetov odkupovali za predelavo v sokove in marmelade. Fructalovci so po letu 1980 odkup v Ajdovščini ukinili in surovine iskali na južnih trgih. V tem obdobju so bili na Vipavskem prvič posajeni večji nasadi. Novi nasadi so slabo rodili, saj sta bila izbor sort in agrotehnika neprimerna, slabi rezultati so zaustavili razvoj.

Po ustanovitvi Kmetijske svetovalne službe smo svetovalci  ponovno začeli vzpodbujati interes za pridelavo marelic. S strokovnim delom sadjarskega centra in  drevesnice Bilje smo usmerjali obnovo novih nasadov pri zainteresiranih kmetih. Zglede smo iskali pri sosedih v Italiji in izkušnje prinašali v naše kraje. Z uvajanjem novih rodnih sort, gostim sajenjem vrstnih nasadov, vzgojnimi oblikami in agrotehniko smo na različnih legah kmalu  marelico bolje spoznali, pridobljene izkušnje pa uporabili za oblikovanje večjih nasadov. Inters za pridelavo marelic je vse večji, kar dokazuje tudi udeležba na vsakoletnem prikazu vzgoje na Planini. Planinci pa boste s pridnostjo in  novimi nasadi v nekaj letih postali največja marelična vas v Sloveniji.

Danes se lahko pohvalimo, da imamo na Zgornjem Vipavskem več kot 15 ha intenzivnih nasadov, kar je skoraj 50 % vseh nasadov v Sloveniji. Vipavci lahko v dobrih letinah pridelamo do 200 ton okusnega sadja, kar znaša 300.000 € prihodka. Kljub temu pa ta količina predstavlja  le 2 do 3 marelice za vsakega Slovenca, saj doma pridelamo le 25 % potrebnih količin, uvozimo pa več kot 1000 ton.

Na dobrih legah in pridobljenimi izkušnjami lahko povečamo tržni delež doma pridelanih marelic. Ne nazadnje je pridelava sadja v deželi z ugodnimi pogoji lahko rešitev za marsikatero novo delovno mesto.

Rajko Črv, dipl ing. kmetijstva